-
1 hill
[hil]1) (noun a piece of high land, smaller than a mountain: We went for a walk in the hills yesterday.) hrib2) (a slope on a road: This car has difficulty going up steep hills.) vzpon•- hillock- hilly
- hillside* * *I [hil]noungrič, hrib, hribčekfiguratively over the hill — čez najhujše (se prebiti)American colloquially not worth a hill of beans — še počenega groša ni vrednoII [hil]transitive verbnakopičiti, napraviti hribčke -
2 rap
[ræp] 1. noun(a quick, brief knock or tap: He heard a rap on the door.) lahen udarec2. verb(to hit or knock quickly and briefly: The teacher rapped the child's fingers with a ruler; He rapped on the table and called for silence.) lahno udariti- rap out* * *I [ræp]noun(kratek, lahen) udarec, trkanje (at na), udarjanje; (spiritizem) trkanje; slang kazen, kaznovanjea rap on (over) the knuckles figuratively ukor, opomin, kazento give a rap at the door — udariti s tolkačem po vratih, potrkati na vratato give s.o. a rap on the knuckles — dati jih komu po prstihto hang a rap on s.o. — skušati obremeniti kogato let s.o. take the rap — zvaliti krivdo na kogaII [ræp]transitive verbudarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga; intransitive verb udarjati, trkati (at na, on po); spiritiziratito rap s.o.'s fingers — udariti koga po prstih, figuratively komu jih po prstih datito rap at the door — udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vratato rap the table — trkati, udarjati po mizito rap out transitive verb & intransitive verb izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarcito rap out an oath — naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvicoIII [ræp]nountrohica, mrvica, delček, atom; polpenijski (ponarejen) novec, počen groš, ničvredna stvarI don't care a rap! — briga me!, se požvižgam!, mi je vseeno!IV [ræp]transitive verbnavdušiti, očarati, prevzeti; archaic odvzeti, ukrastiV [ræp]noun120 jardov dolgo povesmo -
3 rush
I 1. verb(to (make someone or something) hurry or go quickly: He rushed into the room; She rushed him to the doctor.) planiti; hitro odpeljati2. noun1) (a sudden quick movement: They made a rush for the door.) naval, skok2) (a hurry: I'm in a dreadful rush.) naglica•II noun(a tall grass-like plant growing in or near water: They hid their boat in the rushes.) ločje* * *I [rʌš]1.nounnaval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v); nenaden izbruh ali povečanje; medicine naval krvi; commerce veliko, živo povpraševanje ( for po, za); figuratively napadon the rush colloquially z vso naglico, na hitrothe rush hours — najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)gold rush figuratively zlata mrzlicato make a rush for — planiti na, navaliti na;2.adjectivehiter, nagel; nujen; prizadevenrush order — hitro, nujno naročiloII [rʌš]1.intransitive verbnavaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se; figuratively leteti, hiteti; economy živahno se razvijati; sport spurtatito rush on (upon) s.o. — planiti na kogato rush into an affair — prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadevefools rush in where angels fear to tread figuratively norci si več upajo kot junaki;2.transitive verbpehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti; motoring hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel); military navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na; colloquially preveč zaračunati, opehariti ( out of za), izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)to rush an examination American z veliko lahkoto napraviti izpitdo not rush me — ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)to be rushed for time colloquially imeti zelo malo časato rush s.o. into danger — spraviti koga v nevarnostto rush one's fences figuratively biti nestrpen, neučakanto rush s.o. slang preveč komu zaračunatito rush s.o. to the hospital — hitro koga prepeljati v bolnicoto rush an obstacle — z vso hitrostjo, v skoku premagati zaprekoto rush a task — hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali poslaIII [rʌš]1.nounbotanybiček, loč, ločje; figuratively stvar brez vrednostiI don't care a rush — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.adjectivebičnat, ločnat -
4 straw
[stro:]1) (( also adjective) (of) the cut stalks of corn etc, having many uses, eg as bedding for cattle etc, making mats and other goods etc: The cows need fresh straw; a straw hat.) slama2) (a single stalk of corn: There's a straw in your hair; Their offer isn't worth a straw!) slamnata bilka3) (a paper or plastic tube through which to suck a drink into the mouth: He was sipping orange juice through a straw.) slamica•* * *I [strɔ:]1.nounslamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje); figuratively bilka, malenkost, mrvica; slamnikin the straw obsolete v porodni posteljia straw in the wind — slamica v vetru, figuratively majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkovthe last straw figuratively tisto, kar preseže merothe last straw that breaks the camel's back — majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figuratively tisto, kar sodu izbije dnoa man of straw — slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašiloto be (to lie) in the straw obsolete biti otročnicaI don't care a straw — še malo mi ni mar, požvižgam sea straw shows which way the wind blows — tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)it is not worth a straw — ni vredno prebite pare, počenega grošato be quite out of one's straw figuratively biti ves zmešan, zmedento split straws — cepiti slamice, figuratively ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkostito throw straws against the wind figuratively zaman se truditi;2.adjectiveslamnatII [strɔ:]transitive verbobsolete napolniti ali nastlati s slamo
См. также в других словарях:
vréden — dna o prid., vrédnejši (ẹ ẹ̄) 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skúpaj — prisl. (ȗ) 1. izraža medsebojno združenost ali združevanje, ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
